Pred kratkim je pri @morfemplus izšla stripovska priredba Dnevnika Ane Frank. Čeprav mi je bila knjiga vizualno zelo všeč, priznam, da sem bila skeptična. Videla sem že veliko stripovskih priredb klasičnih del, ki so praviloma namenjene mlajšim bralcem, a so za potrebe stripa močno poenostavljene in s tem izgubijo velik del svoje vsebine in celotnega vzdušja literarnega dela. Že po nekaj straneh branja te priredbe sem ugotovila, da je to vsekakor drugačno delo, predvsem pa priredba, ki je nastala z velikim občutkom in spoštovanjem do originala.
O samem Dnevniku ne bom preveč razglabljala, saj sem prepričana, da vsi vemo zanj. Anne Frank je bila judovska deklica, ki je za svoj 13. rojstni dan prejela dnevnik, ki ga je pisala do svojega 15. leta. V tem času se je morala njena družina skriti v skrivno stanovanje hiše v Amsterdamu, skupaj s še eno družino in enim posameznikom, tam pa so ostali vse do izdaje leta 1944. Po tem so bili prepeljani v različna taborišča, le ta pa je preživel le Anin oče Otto. Po vrnitvi v Amsterdam je našel Anin dnevnik in si do konca življenja prizadeval najprej za objavo le tega, kasneje pa za širjenje njene besede. Anne je v dnevniku opisovala ne le dogajanje v svetu okrog nje, ampak predvsem njene notranje boje s čustvi, odraščajočim telesom in ujetništvom v odnose, iz katerih se ni mogla umakniti. Glede na svojo mladost je Anne premogla ogromno uvida, pa tudi velik talent za pisanje. Njeni zapisi izžarevajo tudi obilico humorja in sarkazma.
Po pravici povem, da nisem prepričana, če sem original že prebrala. To je ena tistih knjig, ki so mi tako znane, da ne vem, ali sem jo dejansko kdaj v šoli brala, ali pa smo samo toliko govorili o njej, da mislim, da sem jo. Vsekakor me je likovna priredba prijetno presenetila. Seveda je ogromno zapisov zgoščenih v nekaj sličic, saj bi bilo sicer nemogoče vse spraviti v eno knjigo, je pa vmes ogromno originalnih zapisov, ki so poenoteni s slovenskim prevodom Polonce Kovač iz leta 1994. Všeč mi je, da so se na založbi tega lotili res celostno in premišljeno, predvsem pa v sodelovanju z drugimi založbami in inštituti, da je tekst dobil istočasno avtentično, a posodobljeno podobo. Tako je npr. besedo ži d zamenjala beseda Jud, Holandijo pa Nizozemska.
Všeč mi je tudi, da ne na koncu knjige opisan postopek nastanka knjige in posamezni prijemi, za katere sta se odločila avtorja. Tako bralec vidi, da je čisto vsaka odločitev smiselna in predvsem dobro premišljena. Tudi ilustracije so se mi zdele res fantastične, saj odražajo enak humor, kot ga premore tudi Anino pisanje. Skratka nadvse prijetno presenečenje, ki bi zagotovo lahko našlo mesto ob originalnem dnevniku. Originala sicer ne nadomesti, je pa odličen uvod vanj. Kar se tiče primernosti za mlajše bralce - zagotovo je zanje privlačen, najbrž bolj, kot debela knjiga brez ilustracij, so pa teme v knjigi vseeno enake, kot v originalu in to v nobenem pogledu ni otroška knjiga. Če otroku ne bi dali brati originala, mu tudi priredbe ne dajte, se mi pa obe verziji zdita nadvse primerni tudi za mladino. Fantastično!
Moja ocena: 5/5
LP Ajda
Commentaires