Leta 2022 je izšel prvenec Davorke Štefanec z naslovom Strašilka, ki je završal med mladimi ljubitelji fantazije. Zgodba o Albi, prihodnji voditeljici Podsveta, ki se znajde na misiji na Zemlji, v Medsvetu in se tam zaljubi, je pripovedovala zgodbo o razdvojenosti med svetovi, o odločanju med srcem in odgovornostjo... Lani je izšlo njeno nadaljevanje, ki duologijo tudi zaključuje. Na Slovenskem knjižnem sejmu je avtorica v pogovoru o fantazijski literaturi povedala, da sta z Albo zaključili in je čas, da se njena zgodba na papirju konča in po branju drugega dela se z avtorico povsem strinjam.
V Edini se srečamo z Albo, ki se v Podsvetu navaja na novo vlogo Dea matre - voditeljice vseh bitij. Svojo novo vlogo začne tako, da želi spoznati različna bitja, ki jim vlada in obišče različne dele Podsveta. Vsem svetovom pa grozi velika nevarnost, saj njen nasprotnik Bestruk zbira svojo vojsko, s katero bi zavladal Podsvetu, predvsem pa z naravnimi nesrečami hudo prizadel Medsvet, saj je prepričan, da so ljudje nehvaležni in ne razumejo, da bodo s svojim vedenjem uničili svojo Zemljo. Alba se zato spusti v boj ne le s svojim nasprotnikom, ampak tudi s svojim srcem, saj zaradi ljubezni do Oliverja, ki ga je za seboj pustila v Medsvetu, na ljudi ne zmore gledati povsem nepristransko. Bo uspela zmagati v vojni z Bestrukom, poiskati resnico o svojih prednikih in izživeti svojo ljubezen do Oliverja?
Pri branju sem imela enake težave, kot pri prvem delu. Knjiga je zelo očitno mladinska, kar pri fantazijski literaturi velikokrat ni težava, se mi pa zdi, da težava nastane, ko so v igri odnosi in čustva. Celoten fantazijski svet je zgrajen res dobro in podrobno. Različna bitja, njihova imena, svetovi... Sploh če bereš oba dva dela enega za drugim, je ta del pripovedi lahko res izjemen. Jaz sem se sicer kar malce lovila, da sem se spomnila zgodbe iz prvega dela, ker sem jo brala že nekaj časa nazaj, ampak v tem delu res ni bilo težav. Sem pa imela ves čas težave z opominjanjem same sebe, da je to pač mladinska literatura.
Odnosi so res precej površinski in na prvo žogo, prav tako so liki precej otročji, sploh če vzamemo v zakup, da so osebe v Medsvetu že na fakulteti. Po komunikaciji in odnosih bi bralec predvideval, da so osnovnošolci. Na tej točki moram opozoriti, da je to velikokrat kritika na mladinsko fantazijski literaturo na splošno. Velikokrat v njej nastopajo osebe stare okrog 20 let, njihovi vedenje pa je primerno za precej nižjo starost, ki se približa bralcu, ki je targetiran. In to povsem razumem. Če bi osnovnošolskemu bralcu serviral vso kompleksnost odraslih odnosov, bi ga s tem zagotovo odvrnil od branja, zato so za mladega bralca odnosi povsem logični in primerni, odrasel bralec pa se mora pač občasno opomniti, da ni težava v knjigi, ampak v tem, da si pač mogoče malce prestar zanjo.
V knjigi je spet veliko poudarka na Tolminu in vesela sem, da se vse več domačih pripovedi dogaja v domačih krajih. Zdi se, da sta avtorici Škotska in Tolmin res všeč, saj ju je res podrobno opisala, sploh Tolmin in njegove naravne znamenitosti.
Vsekakor prijetna popestritev domače fantazijske literature, ki pa bi jo priporočala res mlajšim bralcem. Čestitke avtorici za krasen fantazijski svet, ki ga je ustvarila!
Moja ocena: 3/5
LP Ajda
Comments