V malem mestu v renesančni Italiji živi osemnajstletna Bianca, ki je po vseh pravilih zrela za poroko, zato ji družina priskrbi zaročenca, ki ga seveda ona niti ne pozna, kaj šele ljubi. A botrica z Bianco deli družinsko skrivnost. Iz roda v rod si ženske v Biancini družini podajajo moško kožo. Ko si jo nadene, se ženska spremeni v postavnega Lorenza in na ta način okusi življenje iz moške perspektive. Bianca se kot Lorenzo poda na ulice domačega mesta in spozna svojega zaročenca, pa tudi življenje samo, v malce drugačni luči.
Včasih si ob branju mislim "pa od kje avtorju takšna ideja?" in tole je zagotovo ena od knjig, pri katerih me je prešinilo prav to. Družina v kateri lahko ženske poskusijo živeti, kot moški? Pričakovala sem, da bo zadeva precej bolj komična, kar vsekakor tudi je, a ta risoroman v sebi poleg komedije skriva tudi ogromno tragike življenja v zadrti klerikalni družbi renesančne Italije in vloge, ki jo imajo v njej vsi, ki so na takšen ali drugačen način drugačni. Pod vprašaj postavi spolne vloge, spolno usmerjenost, odgovornost do zakonca, partnerja ... Predvsem pa vlogo ženske v takratni družbi, ki je imela glede svoje usode bolj malo besede.
Če smo čisto iskreni, se družba iz risoromana velikokrat še odslikava v današnji družbi. Še vedno radi sodimo; vsem, ki so drugačni, ki su želijo živeti drugačno življenje. Pa ne samo pripadnikom LGBTQ+ skupnosti, ki je v tej knjigi preganjana s strani klerikalnega vodstva mesta, ampak tudi ali pa predvsem ženskam, ki odstopajo od določene vloge ženske, ki bi jo naj imela. In ta se od renesančne Italije v resnici ni dosti spremenila. Ne želi imeti otrok? Je že "stara" in še vedno samska? Daje karieri prednost pred družino? Na grmado z njo!
Risoroman ponuja tudi razmislek o partnerstvu, o vlogi prijateljstva v zvezi, o zvestobi in razumevanju partnerjevih želja in potreb in njegovega individuuma ... Skratka za površinsko hecno idejo se skriva veliko veliko tem za razmislek. Toplo priporočam!
Moja ocena: 4/5
LP Ajda
Comments