Ko je na police v izvirniku prišla knjiga Jennette McCurdy sem se ob naslovu kar malce zdrznila. Le kdo bi bil vesel, ko mu umre bližnja oseba? Jennette prej nisem poznala. Kot otroška igralka je imela eno od večjih vlog v Nickelodeonovi seriji iCarly in zdi se mi, da ta program pri nas ni doživel take priljubljenosti in slave, kot v ZDA. Za branje te knjige se mi to sicer zdi pozitivna okoliščina, saj sem se zgodbe lotila povsem neobremenjeno in brez predhodnega mnenja o avtorici.
Jennette je odraščala v precej revni družini in z zelo ambiciozno mamo, ki je želela za svojo hčerko vse, česar sama ni imela in kar si je sama želela zase. Če dobro pomislimo, je to mnogokrat začetek zelo tragičnih zgodb o toksični vzgoji otrok. Mama je Jennette praktično prisilila v igralsko kariero in jo tekom njene nove, sicer nezaželene poklicne poti, tudi naučila motenj hranjenja, h katerim jo je spodbujala in ji čisto konkretno ni dovolila, da se od njih sploh skuša ozdraviti. Jennette je tudi poznih najstniških letih in zgodnji odrasli dobi živela pod taktirko matere in v primežu njene zlorabe.
Knjiga je odličen prikaz toksičnega odnosa med mamo in otrokom, čigar glavni namen v življenju je izživljanje življenjskih sanj in ciljev svojega starša. Je izredno plastičen prikaz motenj hranjenja, ob čimer velja opozorilo za tiste, ki ste se morda s tem srečevali in ta tema lahko odpre stare rane. Zdi se mi, da sem prvič res v samem bistvu spoznala motnje hranjenja in dobila vsaj približen občutek o dogajanju v glavi nekoga, ki se z njimi spopada.
Najhujši del zgodbe pa je vsekakor dolgotrajna, ponavljajoča se zloraba s strani mame in odlično prikazan odziv žrtve, ki zaradi čustvene povezave s storilcem, le tega brani, zagovarja in si zatiska oči pred zlorabo. Neverjetno, česa vsega ne vidimo, ko smo v toksičen odnos vpleteni čustveno.
Še ena izjemna knjiga, ki zelo dobro upraviči svojo priljubljenost.
Moja ocena: 5/5
LP Ajda
Comments