top of page
Writer's pictureAjda

Mark Russel (tekst), Mike Deodato ml. (il.), Lee Loughtidge (barve) - Ne vsi roboti

Leta 2056 ima svet precej drugačno podobo kot danes. Večino delovnih mest so prevzeli roboti, 10 miljard človeških prebivalcev Zemlje pa živi v mehurčkih z umetno ustvarjenim ozračjem. Človeštvo je namreč naravo in njene vire dodobra iztrošilo, v želji po vse bolj lagodnem življenju pa so postali ujetniki svojih robotov, ki jih ima že vsako gospodinjstvo in umetne inteligence na splošno. Od bliže spoznamo človeško družino Walter, ki je vse bolj sumničava do svojega robota Žiletkarja, za katerega je večina družine prepričana, da pripravlja orožja za množično uničenje. Ko pride do dejanskega napada na ljudi v enem od mehurčkov, se napetosti stopnjujejo - tako v družbi, kot v sami družini Walter, saj niso vsi njeni člani na istem bregu.


Tema risoromana je futuristična distopija in moram priznati, da to vsekakor ni ena od mojih ljubših tem. Prav tako nisem prevelika ljubiteljica takšnega zelo pisanega sloga stripovske ilustracije, ki je sicer značilna za večino znanstveno-fantastičnih stripov. Kljub vsemu me je zgodba kar dobro potegnila vase, tudi s premetenim humorjem in besednimi igrami, ki so zagotovo tudi zasluga prevajalca, Boštjana Gorenca Pižame.


Zgodba vleče številne vzporednice s sedanjostjo, v kateri si ljudje ves čas želimo olajšati življenje a obenem postajamo sužnji - tehnologije, socialnih omrežij, dostopnosti. Prav tako lahko vzporednice potegnemo z vladavino določene skupine ljudi, ki ima v rokah vse niti, a skuša ustvariti občutek lažne enakopravnosti.


Zanimiv in tudi zabaven strip, ki odpira številna vprašanja in teme. In ima fantastično naslovnico!


Moja ocena: 4/5


LP Ajda

0 views0 comments

Recent Posts

See All

Comments


bottom of page