Matt Haig - Deklica, ki je rešila božič

Amelia Wishart ni navadna deklica. Ne le, da je bila čisto prvi otrok, ki je kadarkoli dobil darilo od Božička - tudi sicer je njeno življenje vse prej, kot običajno. Dneve preživlja v dimnikih, saj jih čisti namesto svoje na smrt bolne matere. In ker to ni pravljica, v kateri se ne zgodi nič hudega, kmalu ostane sama in se znajde v strahotni ubožnici, ki jo vodi kruti gospod Ogaber. Njena nesreča pa ima vpliv tudi na Božička. Prav Amelijino brezmejno upanje in vera v čudeže je bilo tist, kar je napajalo njegovo magično moč, s katero je lahko obkroži svet. Zdaj, ko le te nevarno primanjkuje in, ko Severnemu tečaju grozijo še druge nevarnosti, je skoraj neizbežno, da bo božič to leto odpadel. Ampak, se bo sploh še kdaj zgodil?

Lani smo dobili prevod prve knjige, Deček, ki so mu rekli Božič, v katerem spoznamo Nikolasa, ki postane Božiček in njegovo druščino, s katero začne ustvarjati neverjetno zgodbo o božičnem čudežu. V drugi knjigi se zgodba nekako nadaljuje, na Severnem tečaju spremljamo tudi like iz prve zgodbe, a bi se druga čisto lahko brala povsem samostojno. Kot smo ugotovili že pri prvem romanu, to res niso zgodbe za najmlajše otroke. Matt Haig je namreč zelo skop s čudeži, ki jih mnoge druge pravljice delijo, kot po tekočem traku. Na smrt bolne matere včasih ne ozdravijo, sirote ne morejo preživeti na ulici in na povsem uničenem Severnem tečaju pač ne bodo nastala darila za cel svet otrok. A to ne pomeni, da zgodba ni polna upanja. Ravno nasprotno. Pokaže nam, da se tudi v navidez brezizhodnih situacijah najdejo drobci veselja in upanja in, da so ravno ti tisti, ki poskrbijo, da se svet sploh vrti naprej.

Knjiga je, podobno kot prva, čudovito prismuknjena, polna preobratov, tudi grozljivih prizorov, predvsem pa akcije. Nenazadnje je to knjiga, v kateri se naenkrat znajdejo Charles Dickens, kraljica Viktorija in sam Božiček. Vsekakor ni običajna praznična pravljica. Kot rečeno, morda je primerna za starejše otroke in seveda za odrasle, a sporočilo je brezčasno, čeprav morda najbolj primerno ravno za današnje razrvane čase: za upanje je vedno čas!

Moja ocena: 4/5

LP Ajda