Pesniško zbirko sem kupila in prebrala za kvadratek "pesnice" pri #poletnibingo2022
Žal vedno znova ugotovim, da mi moderna poezija pač ne leži. Kljub vsemu sem trmasta in vztrajam pri občasnem branju poezije, saj se mi zdi, da je to žanr, pri katerem vendarle potrebuješ nekaj širine in kilometrine, da ga znaš ceniti v celoti. A vendarle, enako kot mi kdo napiše, da "ne zna" brati risoromanov, očitno jaz ne znam brati poezije.
Knjiga št. 55/100
Sylvia Plath - Ariel
Ocena: 2/5
Zbirka Ariel je zadnja v avtoričinem opusu in je bila izdana po njeni smrti. Kot taka je zbirka izredno temačna in hodi po robu med življenjem in smrtjo, med svobodo in podrejenostjo.
Pesmi so meni osebno večkrat na prvi pogled delovale kot naključen izbor skupaj postavljenih besed. Vsaka pesem zato potrebuje čas in bralčevo popolno pozornost, da jo lahko začuti. Zbirko, čeprav je kratka, sem brala skoraj tri tedne in sem se z večino pesmi precej namučila. Krivdo pripisujem sebi in svojemu nerazumevanju žanra. Je pa tudi res, da mi takšne temačne tematike ne prijajo.
Kakorkoli, ta pesniška zbirka zagotovo ni bila zame, bo pa našla mesto na moji knjižni polici, saj predvidevam, da bom lahko kasneje kdaj nanjo pogledala povsem drugače.
Pa še verz, ki mi je bil vsemu navkljub zelo všeč:
"V zraku je zelena,
mehka, očarljiva.
Ljubeče me objema."
Iz pesmi Pismo novembra, prevod: Ana Pepelnik
LP Ajda
Commentaires