Moja pot ponovnega branja serije Harry Potter se nadaljuje in včeraj sem dokončala drugo knjigo; Dvorana skrivnosti. Moram sicer priznat, da se teh knjig ne lotim brati v enem kosu od prve do zadnje strani, ampak je knjiga na moji polici in, ko preberem kaj bolj težkega, preberem spet nekaj poglavij Potterja za sprostitev. Razlog za to bom navedla še v nadaljevanju, v temle uvodu pa naj pove le še to, da boste najbrž opazili, da je knjiga 26. prebrana od 50. Zakaj se je to spremenilo? Namreč zastavljen letni cilj, prebrati 25 knjig v 2020 sem dosegla prvega maja. Cilj sem zato podvojila in upam, da bi bo uspelo v tem letu prebrati 50 knjig! Pustimo se presenetiti.
Knjiga št. 26 od 50
J. K. Rowling - Harry Potter in Dvorana skrivnosti
Ocena: 5 od 5
Torej, to je druga v serij knjig o mladem čarovniku, ki ga ne potrebujem posebej predstaviti in zgodbe najbrž tudi ne. Oceno 5 je knjiga dobila iz povsem sentimentalnih razlogov in tudi zato, da mi določeni Potterheadi ne bodo spet grozili, ane Barbara??? :D Ampak realno, če bi si prva knjiga zame z vidika odrasle osebe zaslužila oceno 4, bi si ta sigurno vsaj 4.5. Tako, da ni preveč nerealna ocena. Dejstvo je, da tudi ta knjiga, tako kot prva, še zelo sovpada s filmom in, če si film gledal res velikokrat, ti je na trenutke dolgčas. Ne zaradi pisanja ali kvalitete zgodbe, ampak ker jo res dobro poznaš. Že samo, če si fizično ogledamo prvi dve knjigi, nam je jasno, da knjigi z malo vel kot 200 strani res lažje skoraj dobesedno preliješ v film, medtem, ko kasnejših del pač ne moreš in je potrebno marsikaj izpustiti. Zato tudi pričakujem, da bodo naslednja nadaljevanja s tega vidika precej bolj zanimiva.
Kljub vsemu moram reči, da sem se pri tem delu res precej zabavala. V veliki meri je za to kriv prevod Jakoba J. Kende, ki sem ga pa zdaj reeeeees že tolikokrat omenila, da morate ugotovit, da sem fanica njegovega dela. Veliko je bilo polemik glede prevodov osebnih in krajevnih imen v Potterju, a jaz se z njimi popolnoma strinjam. Rowlingova je že sama dala določenim likom imena, ki imajo nek pomen in brez prevoda le teh, bi se v slovenskem jeziku pomen popolnoma izgubil. Kendi je uspelo prevest imena tako, da npr. pri določenih otrok nima pojma, da ima ime nek pomen, kot odrasel pa zaznaš avtorjev namen. Npr. na nekem reklamnem letaku je napisano mnenje, ki ga je o izdelku podala madam Coprriva iz Tenateggne. Jaz sem se ob tem prav nasmejala, če pomisliš, kako se lahko pri nakupu stvari iz reklam opečeš in nategneš. Tako, da ta knjiga je že začela bit malo bolj zanimiva in nagajiva, tudi za odrasle.
Vsekakor je tole vse skupaj en lep, lep skok nazaj v moje otroštvo in komaj čakam naslednje knjige, o katerih bom imela zagotovo več za povedat. Prvi dve sta vsekakor bolj kot ne nek uvod v sam svet, v franšizo, junaki so res še povsem otročji, zdaj počasi pa se začenja tista prava akcija :)
LP Ajda
Comentarios