Juhuuu! Pa smo nazaj! Novo leto sem, vsaj kar se branja tiče, začela sila produktivno. Odločila sem se, da jutranje sproščanje ob kavi in YouTube-u spremenim v sproščanje ob kavi in knjigi. In se je že obrestovalo!
"I open at the close ~ Moj ključ je zaključek "
Ni boljšega načina za otvoritev bralnega leta, kot pa je zaključek moje ljube knjižne serije, ki sem jo prvič v celoti prebrala šele zdaj. Kot tisočkrat povedano. Harry Potter je bil izredno pomemben del mojega otroštva in porajajoče ljubezni do branja. S puberteto se je interes izgubil do te mere, da sta mi zadnji dve knjigi ostali in v preteklih dveh letih sem prebrala celotno serijo.
Zdaj, ko sem končala, lahko rečem, da je to vsekakor več kot serija o mladem čarovniku - je izjemna pripoved o bitki med dobrim in zlom, med oblastjo in ljubeznijo, med tem kar je lahko in kar je prav.
Knjiga št. 1/100 (ja, v zadnjem hipu sem cilj spremenila na 100 knjig)
J. K. Rowling - Harry Potter in Svetinje smrti
Ocena: 5/5
Zadnji del se mi je morda malce vlekel. Ne le, da nam postreže z obilico informacij, ampak se mi zdi, da dejansko v tem primeru določene dele pripovedi film bolje prenese kot knjiga. Sploh v samem zaključku se mi je zdelo, da je bila bitka malce prehitro spisana, medtem, ko so se vmesni deli iskanja in čakanja res vlekli. A nekako razumem ta prijem, saj je avtorica prikazala agonijo čakanja in dvoma in na drugi strani evforijo in paniko neke krute situacije, kot je npr. bitka. Nekateri bralci so komentirali, da v knjigi bolje opiše vloge ostalih ljudi v sami bitki, meni pa se zdi, da je v knjigi veliko bolj v ospredju sam Harry - da dejansko ostalih vidimo manj. Kaj pa vem... na koncu se mi je morda res že malo mudilo in priznati je treba tudi to, da je to knjiga, kateri sta filma še najbolj podobna. Prav zaradi tega morda kakšen del prebereš na pol, saj je skoraj dobesedno pretopljen na filmsko platno in je možno, da kaj spregledaš.
Na trenutke se mi zdi, da je avtorica knjigo napisala zelo hitro oziroma, da so jo morda lovili roki. Glede na vse dodatne informacije, ki jih je kasneje objavila na portalu Pottermore, se mi dozdeva, da je imela za povedati še precej več, kot pa ji je uspelo. Morda se je omejevala tudi s samo dolžino knjige? Je vendarle že tako ali tako dolga skoraj 600 strani...
V knjigi se odpre marsikakšna moralna dilema; tudi vprašanje "občega dobrega" s katerim se srečujemo ves čas tudi v resničnem življenju. Koliko je nekdo še dolžan potrpeti in žrtvovati za obče dobro? Všeč mi je, da skoraj nobeden od likov ni po črno-belo ostal zgolj dober ali zgolj slab. Na glavo se nam tako postavi glavni negativec, pa tudi glavna avtoriteta pravičnosti in dobrote.
Zagotovo se bom v Čarovniški svet še vrnila. Nenazadnje bi rada serijo nekoč prebrala tudi v originalu. Sama sem sicer navdušena nad prevodom Jakoba J. Kende in tisti, ki me skušate prepričati v nasprotno, lahko kar nehate. Verjamem, da je sprejel kakšno odločitev, ki je kdo drug ne bi in tudi nisem na strokovni poziciji, da bi smela soditi o kvaliteti prevoda - kakor marsikdo od kritičnih ljudi prav tako ni - je pa dejstvo, da je ta prevod zame izredno nostalgičen in me spominja na prva srečanja s franšizo. To ima zame res veliko vrednost in jo bo imelo za vedno. Se mi pa kljub temu zdi, da prevajalci niso mogli poznati vseh razsežnosti zgodbe, seveda ne, in se je kakšna malenkost s prevodom izgubila. Zato bom gotovo nekoč prebrala serijo še v originalu. A mislim, dato prav kmalu vendarle ne bo.
LP Ajda
Comments