No pa ga imamo. Moj prvi ženski roman/romanca v mojem življenju. Ne verjamete? Res je! Kot strastna ljubiteljica kriminalk, še posebej psiholoških trilerjev, sem po temu žanru posegla res malokrat v življenju, čeprav me naslovnice in opisi zadaj večkrat pritegnejo. Moram sicer priznat, da sem prebrala prvi dve knjigi iz serije Wilde, britanske pisateljice Louise Pentland in sta mi bili za plažno branje super všeč, pred tedni pa sem (kot veste) prebrala še Zven klana Kincaid, ki mi super ni bila všeč. :) Knjiga pred nami je izšla v knjižni škatli Knjigi meseca, kategorija Romance za mesec avgust. Pritegnila me je že s samo naslovnico, pa tudi z opisom knjige. Vzela sem jo s sabo na dopust in bila je perfektno dopustniško branje.
Knjiga št. 42 od 50
Annie Robertson - Mamma mia! Moje grško poletje
Ocena: 4/5
Zgodba govori o Laurel, ki je pri dveh letih izgubila oba starša in živi z babico Marnie. Obe sta veliki oboževalki Abbe in posledično tudi filma Mamma Mia. Po ogledu filma (večkrat, itak!) se odločita, da bosta nekega dne obiskali grški otok Skopelos, na katerem so snemali film. Življenje seveda ubere svojo pot, časa kot ponavadi nikoli ni in na koncu usoda poseže v njune načrte. Marnie umre še preden bi z vnukinjo lahko izpolnila njuno dolgoletno željo. Laurel se zakoplje v delo in, ko je prisiljena porabiti svoj letni dopust, se vendarle odloči obiskati Skolpelos. Rezervira si nastanitev v malce bolj oddaljeni vili Atena, ki jo spominja na Donnino vilo iz filma. Ko pride na otok spozna, da je tako vilo, kot tudi njeno istoimensko lastnico, že malce povozil čas in potrebujeta obe nekaj skrbi in svežih idej. Na otoku hitro stke nova prijateljstva in odloči se, da vilo Ateno zbudi iz zimskega spanca in v njej organizira zabavo na kateri je poudarek predvsem na dobri, lokalno pridelani hrani.
Pripoved je dobra mešanica pustolovščine, kulinarike, lepih grških razgledov in s kančkom romantike. Ničesar ni ne preveč, ne premalo. Všeč mi je ker res ni tiste klišejske poletne romance. Je sicer dovolj romantičnega dogajanja, da bo zadovoljilo vse, ki želijo brat o poletni ljubezni, a v ospredju so povsem druge teme in drugačne vrste sreče, ne le partnerska.
Meni je bila knjiga res všeč, sploh glede na to, da v tem žanru nisem preveč domača. Dostavila je točno tisto kar je obljubila. Pričarala je povsem poletno vzdušje, predvsem pa sem bila zaradi nje precej lačna, grrrr. Moram priznat, da imam prav poseben love/hate relationship s knjigami, ki na tako slasten način opisujejo hrano. Po svoje jih obožujem, po drugi strani bi pa ob njih kar naprej jedla. Kar pa ni ravno fajn, a ne?
Knjigo priporočam vsem, ki si želite hitrega, poletnega branja. Ni ravno Tolstoj, itak, ne pričakujte neke dovršene proze in nekega za dol past stila pisanja, je pa luštno, lahko in sveže. Vsekakor je osvežujoče prebrat takšen lahek roman, ki ni neka visoka umetnost, pa ti kljub vsemu ne povzroča glavobola zaradi pretiranega zavijanja z očmi. Ne bom ena tistih, ki bi pametovala o literaturi, ki je resna in kvalitetna in o tisti, ki to pač ni. Verjamem, da se marsikomu pač ne ljubi na plaži brat nekaj resnega in težkega in tega mu tudi NI TREBA brat. Kljub vsemu sem večkrat prelistala ali pa prebrala odlomek kakšne romance, ki je tako... klišejska in na prvo žogo, da zame enostavno ni bila prebavljiva. Ne rečem, da potem za nikogar ni - totalno kupim idejo, da se pač nekateri ob takih zgodbah sproščajo in mi je čisto vseeno kaj kdo drug bere in kaj mu je všeč. A knjiga o kateri sem danes pisala res ne spada v zgornjo kategorijo. Kljub temu, da je morda na trenutke predvidljiva, totalno dostavi vse kar obljublja. Priporočam vsem, ki si želite košček Grčije v svojem domu!
LP Ajda
Comentários