top of page
Writer's pictureAjda

Recenzija: Očarljivi skupinski samomor

Updated: Jul 13, 2020

Tale recenzija je potrebovala nekaj več časa, da se spiše, ker se je tudi knjiga malce dlje brala. Pa, da ne bi tega pripisovali kvaliteti knjige; prejšnji teden je bil enostavno prenaporen, da bi se mi sploh še dalo živet, pardon, brat! Je pa glede na to, da se mi tudi živet ni več dalo, izbor knjige popoln!


Knjiga št. 6 od 25.

Arto Paasilinna: Očarljivi skupinski samomor

Ocena: 4 od 5

Za Paasilinno sem že slišala, predvsem za knjigo o kateri danes govorim, a me do sedaj še ni mikalo, da bi posegla po njegovih delih. Če pomislimo na skandinavski humor... No, kakšen humor neki, sem si včasih mislila. Skandinavci so pa ja hladni ljudje, tako kakor njihove domovine... Prvi me je v nasprotno prepričal Stoletnik, ki je splezal skozi okno in izginil. Ker sem ga spoznala najprej prek filma, je istoimenska knjiga še vedno neprebrana na polici. Imam namreč težavo s tem, da če že enkrat vidim filmsko adaptacijo, grem nerada brat delo, saj imam v glavi že neko predstavo, ki se od knjige vedno razlikuje.


Da se vrnemo nazaj k Očarljivem skupinskem samomoru. Kot že rečeno, sem se s skandinavskim humorjem srečala le pri Stoletniku in moram rečt, da po videnem in prebranem, imajo Skandinavci res specifičen smisel za humor, ki verjamem, da ni za vsakogar. Meni osebno je bil noro všeč, je pa res, da sem znana po (pre)črnem humorju in mi niti samomor ni tema iz katere se (na okusen način) ne bi dalo ali smelo malce delati norca. Sploh glede na to, o čem knjiga sploh govori in kakšno sporočilo ima.


Disclaimer: kljub vsemu črnemu humorju naj poudarim, da je pri vsem skupaj vedno samo ena meja: dober okus. Okusen humor lahko določenim težkim temam, kot so smrt, bolezen, invalidnost, samomor... naredi več koristi, kot pa česarkoli drugega, saj se s tem, da se lahko o neki stvari pohecaš razbijajo tabuji in odpirajo možnosti za pogovor o le tem. Marsikdo bi drugače končal, če bi se o o svojih občutkih lahko pogovoril. To pa ne pomeni norčevanje iz stvari, izkušenj, še najmanj pa iz ranljivosti in duševne bolezni, ki lahko pripeljeta človeka do breaking pointa.


Skratka, na začetku knjige se spoznamo z nekdanjim direktorjem Rellonenom, ki je sam v počitniški hiški ob jezeru, kjer se pripravlja na svojo smrt. Ker mu je šlo do zdaj v življenju še vse narobe, se odloči to agonijo končati. Med tem, ko ostali dopustniki ob jezeru uživajo ob kresovih, vzame pištolo in se napoti v osamljen zapuščen skedenj, kjer si bo končal življenje. V skednju pa naleti na polkovnika Kemppaina, ki na tram pravkar zavezuje vrv, katere drugi konec ima privezan okrog vratu. Temu ob pogledu na direktorja spodrsne in Rellonen ga komaj reši. Družno skleneta, da je usoda očitno namenoma pripeljala dva samomorilca ob istem času na isti zapuščen kraj in se odločita, da bosta najprej skupaj spila kakšen kozarček v direktorjevi počitniški hišici in nato naredila plane za naprej.


Ker ugotovita, da je kljub vsemu vsako stvar prijetneje početi v dobri družbi, v nacionalnem časopisu objavita oglas. Nanj se odzove prek 600 samomorilnih Fincev in ustanovita Odprto društvo anonimnih samomorilcev. Skupaj načrtujejo skupinski samomor, ki pa mora biti seveda dovolj očarljiv, da se bo zapisal v zgodovino.


Verjamem, da se marsikomu od vas zdi to tema, ki res ne more biti smešna, a verjemite mi, Paasilinna zna to obrniti na tak način, da sem se tudi na glas smejala ob branju. Edino kar mi je bilo moteče so ta obupna finska imena, ker sem se včasih počutila kot, da berem kitajske pismenke. Ampak nič hudega, najbrž se naš jezik Fincem zdi enako očarljiv. Več o zgodbi ne bom povedala, da ne razkrijem preveč o vsebini, a zagotavljam vam, da ni tako črnogleda, kot bi sicer človek mislil glede na naslov. Predvsem pa nas nauči, da nobena težava v življenju ni tako velika, da se je ne bi dalo na nek način rešiti.


Vsekakor priporočam v branje vsem, ki imate radi črn humor. Pa tudi tistim, ki znate temačnejše teme pogledati z druge strani.


LP Ajda


PS: za vse, ki se morda kot Rellonen in Kampain morda kdaj znajdete v brezizhodnem položaju, vam je na voljo klic v duševni stiski, ki ga nudi vsak dan med 19.00 in 7.00 uro Psihiatrična klinika v Ljubljani na telefonski številki 01/520-99-00, 24 ur na dan pa klic na SOS telefon Samarijan ali Sopotnik na brezplačni telefonski številki 116 123, za mladostnike pa TOM telefon na 116 111. Ne zanemarjajmo duševne stiske sebe in bližnjih!




324 views0 comments

Recent Posts

See All

Comments


bottom of page