Prvi risoroman v novem letniku pri @vigevageknjige_ sem res težko čakala. Ne glede na to, da me doma čaka še kar nekaj neprebranih starejših izdaj in da sem imela do tega trenutka tega leta manjši stripovski mrk, me je z novo, frišno izdajo spet zagrabilo! In tema je kot nalašč za obdobje po karantenah in vsem kar spada zraven.
Knjiga št. 20/100
Moritz Wienert - Samo mi smo
Ocena: 3/5
Risoroman (sicer magistrsko delo na študijskem programu Ilustracija) govori o človeku, pujsu in kozi, ki imajo nekega dne vsega dovolj in se dobesedno odrežejo od preostale civilizacije. Na svojem malem otočku odplujejo samooskrbnemu, na videz srečnejšemu življenju naproti. A kam to pelje v resnici?
Že na prvi pogled je to zelo zanimiv strip, saj ima povsem drugačno podobo, kot smo je vajeni. Risba je utišana s svinčnikom, mestoma je namenoma vidna še "poradirana" črta, kar ustvari čisto poseben občutek. Mestoma občutek nedokončanosti, večinoma pa občutek neke intimnosti. Kot bi pokukal nekomu v aktivne zapiske ali skice za nov risoroman. Zgodba sama v osnovi ni nič posebnega, saj pušča možnost, da vsak nanjo aplicira svoje dvome, gnev, morda razočaranje nad družbo, od katere bi se kdaj najraje odžagali.
Izredno zanimivo delo, morda ne moje najljubše a vsekakor ga z veseljem vzamem v stalno bivanje na moji polici. Dokler se morda ne odloči in se z nje odžaga.
Lp
Ajda
Comments