Wow! Tole me je pa sezulo! Prva od knjig, ki sem jih prebrala v tem letu, ki je že od prvih nekaj strani dišala po oceni 5 in je do konca pri tem tudi ostalo. Sicer po novem to ni prva petica v tem letu, saj so me zagrizeni Potterheadi le prepričali, da tudi "najslabši" Harry Potter ni za štirico (a je ok, BARBARA???? :D ), a tale si brez cele franšize za sabo in z neznanim avtorjem zasluži (po mojem mnenju) čisto pet!
Knjiga št. 17 od 25
Alex Michaelides - Tiha pacientka
Ocena: 5 od 5
Ker resnično želim, da to knjigo preberete, je recenzija totalno spoiler free!
Knjiga govori o Alicii, ki je živela povsem normalno, mirno življenje, dokler nekega dne hladnokrvno ne ustreli svojega moža v obraz, od tistega trenutka dalje pa ne spregovori niti besede več. Od dogodka mine 6 let, Alicia živi v strogo varovani psihiatrični ustanovi. Vmes je bila obsojena za svoj zločin, a je zaradi neprištevnosti pristala tu in ne v zaporu. Theo je mladi psihiater, ki se zelo zanima za njen primer. Končno dobi službo prav v tej ustanovi in prične s terapijami z Alicio. Se bo njemu vendarle odprla?
Knjiga mi je všeč na toliko različnih nivojih, da bi težko opisala in naštela vse. Najbolje od vsega mi je to, da tudi, ko se dejansko nič ne dogaja oziroma, v tistih delih knjige, ki za samo zgodbo niso ultra pomembni, avtor tako lepo opisuje določene življenjske stiske oziroma resnice, da sem strani kar požirala. Zelo močno se dotakne duševnega zdravja in tudi pomena dobre psihoterapije. Všeč mi je, ker psihoterapije ne stigmatizira in ne karikira. Vmes je tudi nekaj izredno lepih citatov, ki so se me zelo dotaknili. Že med samim branjem sem prijatelju omenila, da se sprašujem, če je avtor zanalašč pisal na način, da se v vrsticah vsakdo najde. Res je lepo predstavljen pomen psihoterapije kot take. Predvsem mi je všeč, da avtor poudari, da ni nujno, da si res čisto "zjeban" kot se v knjigi nekajkrat uporabi, ampak lahko pomoč poiščeš tudi, ko potrebuješ novo vero vase in v svet.
Knjiga mi je res všeč s tega psihološkega vidika, kot ste najbrž ugotovili pa same zgodbe sploh še omenila nisem. Povedala bom le to: izjemna je! A več si preberite sami.
Za konec le en citat iz knjige:
"Skoznjo sem ponotranjil drugačno razmerje s človeškim bitjem; temeljilo je na medsebojnem spoštovanju, iskrenosti in prijaznosti - ne na obtožbah, jezi in nasilju. Počasi sem se začel drugače počutiti: nisem bil več tako prazen ali prestrašen in lažje sem čutil. Sovražen notranji zborček me ni nikoli povsem zapustil, le da sem zdaj imel Ruthin glas, ki mu je ugovarjal, zato sem mu posvečal manj pozornosti. Posledično so se glasovi v moji glavi umirili in začasno izginili. Občutil sem mir in včasih celo srečo."
Kdo upa dvignit roko in reči, da se v življenju še ni srečal z obtožujočimi glasovi v svoji glavi? In, da še ni vztrajal v medosebnih odnosih, ki so temeljili na vsem prej, kot pa na spoštovanju, iskrenosti in prijaznosti? Jaz ne!
Mir z vami!
Comments