Adam Kay je s svojim prvencem Tole bo bolelo (This is going to hurt) kot strela z jasnega udaril med bralce in nebralce. Občutek imam, da so po tej knjigi posegli (ali pa so skušali in še niso prišli na vrsto) skoraj vsi. Če pomislim, kdo vse si je od mene izposodil to knjigo, oziroma vsaj povpraševal po njej, lahko zatrdim, da knjiga res nima ciljne skupine. Edini ljudje, ki je ne bi želeli brati so ali občutljivi na zdravniške ali ginekološke teme, ljudje brez smisla za črni humor in tisti ljudje, ki prisegajo na visoko literaturo in jim je pač pod nivojem brati tovrstne knjige. Kot sem v recenziji (https://www.ajdanaklada.com/post-1/recenzija-tole-bo-bolelo) za prvo knjigo napisala; tu zagotovo ne gre za neko sila kvalitetno knjigo. Je pa le nek zabaven dnevnik mladega zdravnika, ob katerem se boste smejali in včasih tudi malce pojokali. Januarja, ko sem prebrala prvenec, sem takoj naročila tudi drugo knjigo istega avtorja, z enakim konceptom, le da se dogaja v božičnem času. Ker mi na ležalniku na plaži (katerega letos itak nisem doživela) božična tematika ne paše, sem se je lotila zdaj.
Z veseljem vas torej pozdravljam v prvi praznični recenziji leta 2020! 🎄
Knjiga št. 57/50
Adam Kay - Twas the Nightshift before Christmas
Ocena: 3,5 od 5
Knjiga je napisana po enakem principu kot prva, le da govori o delu zdravnika med božično-novoletnimi prazniki. V njej avtor opiše svoje prigode šestih božičev, ki jih je kot zdravnik preživel na delovnem mestu. Način pisanja je seveda enak kot pri prvi knjigi, zelo zabaven, sarkastičen, začinjen z dobro mero črnega humorja. Morda so dogodivščine nekaj manj "ogabne" kot v prvi knjigi, a moramo pač vedeti, da je bila prva knjiga creme de la creme celotne njegove kariere, tu pa so zbrani le prazniki. Knjiga je tematiki primerno kratka, saj se je v šestih božičih nabralo za nekje okrog 120 strani pripetljajev. Ne bo vam vzela prav dosti časa, vas bo pa vsekakor nasmejala.
Če se čudite dokaj nizki oceni knjige, naj najprej še enkrat poudarim, da ocena tri še vedno pomeni dobro, če pa dodamo še polovičko zraven, je pa sploh v redu. Dejstvo je, da sem prvo knjigo ocenila s štirico in ta ji pač ne more biti enakovredna. Postreže z manjšo količino humorja, poleg tega pa ni več tistega vau efekta, kot pri prvi, ko si prebral nekaj čisto drugačnega, kot kadarkoli prej. Z eno od sledilk na instagramu sem se pogovarjala, da je najbrž imela res srečo, ker je najprej prišla do izvoda te knjige, na branje prve pa še čaka. Tako ji je bila ta zelo zabavna, prva pa ji bo seveda še bolj. Če pa smo prebrali knjigi v pravilnem vrstnem redu, je ta nekakšna "toned down" verzija prve. Kot že rečeno, ne moremo pričakovati, da bo enako obsežna z enako norimi primeri, a pač bodimo realni, je malce slabša oziroma manj udarna kot prva.
Jo priporočam v branje? To pa vsekakor. Predvsem vsem ljubiteljem črnega humorja, zdravniškega poklica, pa tudi božičnih praznikov. Knjiga postreže z dovolj trenutki, ob katerih se boste nasmehnili in tudi na glas zasmejali. Je to tipična praznična knjiga? Vsekakor ne. Vseh 120 strani mine brez pocukranih pesmi, romantičnih prizorov, grdim božičnim puloverjem pa se še najbolj približa tista frdamana kravata, ki poje, ko je najmanj treba (če ste prebrali knjigo, veste o čem govorim). Ne glede na to, da sem prebrala knjigo v izvirniku, lahko mirne duše trdim, da je tudi naš prevod, ki je pri Mladinski knjigi izšel z naslovom Sveta noč, zgaran na moč, odličen. Prevajala je namreč ponovno Barbara Krevel, ki je prevedla že prvi del in se pri tem odlično odrezala. Sploh pri tovrstnemu humorju, ki bazira na neki strokovni terminologiji in je res pomembno, da najprej razumemo, potem pa tudi poustvarimo bistvo neke šale, je prevajalec še kako zelo pomemben.
Adam Kay je pred tedni izdal svojo tretjo knjigo z naslovom Kay's anatomy, ki je točno to, na kar bi pomislili. Anatomija človeškega telesa z vsemi zabavnimi, resnimi in ogabnimi skrivnostmi, ki jih skriva. Tudi ta knjiga je že na poti k meni in verjamem, da je spet odlična. Potihem pa priznam, da sem zadovoljna, da je avtor prekinil cikel dnevnikov. Ne glede na to, da je tudi ta o katerem pišem danes še dovolj poln žmohta, da je zabaven in vreden znanja, se mi zdi, da bi v naslednji knjigi pa res že zmanjkalo materiala. Škoda, da se bi avtor izpel na neki "preverjeni formuli," ko pa ima očiten talent za pisanje komičnih vsebin in ga lahko raje uporabi še v kakšni drugi literarni obliki.
LP Ajda
Comments