Učiteljica je roman Barbare Pešut, napisan pod psevdonimom Eva Pacher, ki je po opisu sodeč erotična kriminalka. Barbara Pešut je obrazložila, da vse knjige z erotično vsebino podpisuje s psevdonimom, saj se na tak način lažje sprosti in izživi. Verjamem, da je za tovrstno pisanje praktičen nek alter ego. Barbara namreč v svojih erotičnih romanih nikakor ne skopari s sočnostjo in tabu teme zanjo skoraj ne obstajajo. Najboljši dokaz za to je dotični roman, ki pa ravno iz tega razloga, vsekakor ni za vsakogar.
Knjiga št. 60/50
Eva Pacher - Učiteljica
Ocena: 3/5
Kot že rečeno je roman erotična kriminalka. Nisem si prav dobro predstavljala, kako naj bi to izgledalo, poleg tega pa nisem prevelika ljubiteljica erotične literature. Zdi se mi, da je po izidu dotične trilogije (ki je sama nisem prebrala), trg z erotično literaturo, predvsem usmerjeno v žensko populacijo, doživel pravi razcvet. Od bogatašev z izprijenimi fantazijami, do vse sorte višavcev, pred katerimi vendarle vsaka takoj razširi noge, ker... mislim, saj to je ja normalno? Tržišče se mi zdi zadnja leta totalno zasičeno z nekimi ženskimi romančki, ki bi jih z lahkoto včasih uvrstili v soft porn kategorijo. Osebno se mi to ne zdi nič narobe, saj sprejmem, da so naši okusi različni in pravzaprav zelo dobro razumem, zakaj je lahko to nekomu všeč, četudi meni ni. Je pa dejstvo, da je erotika lahko v enaki meri napisana zelo slabo, kot pa tudi zelo dobro. Četudi Barbara Pešut v tem romanu sega prej po oceni zelo dobro, pa je to vsekakor roman, za katerega priporočam, da si najprej preberete o čem se gre. Dejstvo je, da ni namenjen temu, da bi vas sprostil in vam malce popestril posteljne aktivnosti. Ne glede na to, da nekaj scen vsekakor poskrbi za dobro mero vznemirjenja, je obravnava spolnosti v tem romanu vse prej kot lahka. In verjamem, da bi znalo marsikaj biti za marsikoga težko branje in sprožilec za kakšna negativna čustva in spomine.
Roman se prične s krvavim prizorom. Na pol golo Sandro, žensko v zgodnjih tridesetih letih, najdejo nezavestno v naslanjaču, zraven nje pa truplo zabodenega moškega, malce starejšega od nje. Privedejo jo na policijsko postajo, saj je nož poln njenih prstnih odtisov in je seveda glavna osumljenka. Pri vsem pa je ena težava; vsakič, ko Sandra prične pripovedovati o Ernestu, kakor je ime umorjenemu, doživlja nenadzorovane orgazme. Kriminalistka Karla se zato javi, da si bo vzela čas in počasi prišla resnici do dna. Sandra začne z opisovanjem svojega prvega srečanja z Ernestom, ki ga je klicala Učitelj. Bila je poročena, v dolgočasnem zakonu s še bolj dolgočasnim spolnim življenjem. V zakonu ni nikoli doživela orgazma in, ko se nekega večera v lokalu sreča njen pogled s pogledom Učitelja, mu brezglavo sledi v toaletne prostore. Tam nepričakovano privoli v spolni odnos in ob nekakšnem vodenju Učitelja prvič doživi orgazem med samim odnosom. Učitelj pa je to izpeljal na drugačen, skoraj duhoven način, ki presega telesno naslado. Ravno zaradi tega Sandro vse bolj vleče k njemu in kmalu zopet pokliče telefonsko številko z vizitke, ki ji jo je pustil. Tako se začne njuno učenje. Učitelj ima cilj, da Sandra ob njem doživi erotični preporod, bralcu pa je kmalu jasno, da z njo čustveno, duhovno in tudi spolno manipulira. Do te mere, da za orgazem vedno potrebuje njegovo iztočnico in, da orgazme doživlja tudi sedaj, v prostorih policijske postaje, ko le misli nanj. Roman nas pelje skozi vse izkušnje, eksperimentiranja, ki jih skupaj doživljata. Kasneje se vplete še druga ženska in kmalu se začnejo dogajati stvari, za katere se opazovalec vpraša, če so še v mejah Sandrinih želja in strinjanja. Kasneje določene stvari prerastejo vse meje, tudi meje dobrega okusa, če mene vprašate in odpira se nam nemalo vprašanj o odvisnosti od spolnosti, bližine, pozornosti in o strinjanju z določenimi akti.
Ne morem trditi, da določeni prizori niso vroči, saj vsekakor so. Všeč mi je izbira izrazoslovja, saj sem v semi-erotičnih romanih prebrala že toliko neumnih opisov spolnega akta (s spolovilom je vstopil v njen rožnat spol, wtf?), da je bilo prav osvežujoče brat nekaj, pri čemer si zardeval iz pravilnega razloga, ne pa zato, ker te je bilo sram v imenu avtorja. Dejstvo je, da je roman pisan za žensko publiko, saj je cilj moškega protagonista zadovoljitev ženske in njen orgazem. Je pa dejstvo tudi, da skozi roman ugotovimo, da je za vsem skupaj nek večji, temnejši razlog, kot pa le, da bi pomagal ženski pri erotični izpopolnitvi. Pred časom sem pričela z branjem Jebopisov, ki so zbirka kratkih erotičnih zgodb izpod peres Barbare Pešut in določene, zame totalno neprijetne spolne prakse, so se pojavile že tam, pa v tem romanu ponovno. Ne bom šla v podrobnosti, da ne pokvarim branja morebitnim bralcem, a vse kar si lahko s področja spolnosti predstavljate, je v tem romanu tudi uporabljeno. Tudi tisto, kar morda ni povsem legalno in kar je marsikomu ogabno. Dejstvo pa je, da ravno uporaba teh spolnih praks v romanu najbolje pokaže, v kolikšni meri je Učitelj Sandro zmanipuliral in jo zasvojil s spolnostjo in orgazmi, da mu je sledila v prav vsem, kar ji je ponudil. Verjela je, da je vse, kar ji Učitelj zapove in ukaže, zanjo zagotovo dobro.
Med romanom se večkrat vprašaš o Sandrinem ozadju, ki ga je opisanega zelo malo. Ne veš ali hodi v službo, kakšno je bilo njeno otroštvo... veš pa nekaj o njenem zakonu. Pomembno bi se mi zdelo dobiti neko ozadje, saj me zanima razlog, zakaj je bila tako lahek plen za nekaj, kar je več kot očitno zloraba. Ne glede na to, da je šla v vse akte s privoljenjem, se mi večina romana bere kot spolna, fizična in psihična zloraba. Na koncu dejansko dobimo občutek, da je to začela opažati tudi glavna junakinja sama, zaradi česar se je zgodba najbrž tudi končala tako, kakor se je.
Ob zgodbi teče še vzporedna zgodba samega zaslišanja. Karla, kriminalistka, ki ga vodi, je namreč neverjetno dovzetna za Sandrine pripovedi in počasi kloni pod idejo, da bi tudi sama postala učenka nekega Učitelja ipd. Erotična napetost je tako velika, da začne vplivati že na preiskavo in Karlin odnos do Sandre.
V romanu je cel kup stvari, ki so precej težke za branje. Vesela sem, da to ni bil eden tistih plehkih erotičnih romanov, je pa vsekakor to roman, ki ni za vsakogar. Če bi sama prej vedela v katero smer bo šla knjiga, nisem prepričana, da bi jo prebrala. Marsikaj je res na meji dobrega okusa, a nekako razumem zakaj uporabi določene spolne prakse, saj na tak način avtorica pokaže pod kakšno kontrolo je imel Učitelj Sandro. Vseeno knjiga ni lahko in prijetno branje in ne glede na to, da je kar nekaj prizorov res vročih, ne odtehtajo tistih, v katerih se vprašaš: "Pa kaj hudiča je s to Sandro?" Če pa si upate pokukati tudi na temno stran spolnosti, pa prav lepo povabljeni k branju.
LP Ajda
Comments