Pred vami je prva objava v seriji, ki ni namenjena branju. Po letošnjem dopustu, ki je malo zaradi trenutnih razmer, malo pa tudi zaradi osebne preference, potekal v Sloveniji, sem ugotovila, da je v naši čudoviti državi ogromno lepih kotičkov, ki so nam včasih povsem neznani. Zato sem se odločila na blog vključiti tudi novo rubriko z naslovom Zgin ven, kjer boste morda dobili kakšno idejo za izlet.
Najprej se bomo potepali po mojih domačih krajih. V času karantene, ko smo bili omejeni na meje svojih občin, smo mnogi ugotovili, da se v naši neposredni bližini skriva ogromno lepih kotičkov. Jaz sem sicer za mnoge od teh že vedela, sem se pa končno odločila, da se odpravim po krožni Poti okrog Slivne. Pot sem do sedaj prehodila dvakrat in je res čudovita, predvsem pa čisto nezahtevna in s tem primerna za praktično vsakogar.
Pot okrog Slivne
Težavnost: Nezahtevna
Dolžina poti: 10 km
Trajanje: 4 ure
Primerno za otroke: DA
Cena izleta: Brezplačno
Pot se začne in konča v vasi Slivna. Slivna je vas v središču Slovenije. Dobesedno, saj ravno ta vas "gosti" GEOSS - Geometrično središče Slovenije. Do vasi vas z lahkoto pripelje kakršnakoli navigacija, za tiste, ki ste bolj stare šole, pa tudi pogled na zemljevid zadošča. V vasi Slivna lahko parkirate pri gostilni Vrabec, pri spomeniku za GEOSS ali pri Pustolovskem parku GEOSS. Parkiranje je povsod brezplačno.
Pot na samem začetku vodi skozi pustolovski park GEOSS. Pot je ves čas označena z rdečimi tablicami - puščicami z napisom Pot okrog Slivne in narisano hruško. Table so večinoma zelo dobro vidne in nameščene na vseh mestih, kjer bi človek sicer lahko zgrešil pot. Na nekaj mestih bi jaz osebno kljub vsemu namestila še kakšen smerokaz, a glede na to, da se nisem izgubila in danes tole pišem, se očitno pot kljub vsemu da najt. Prva puščica je v vasi Slivna ob ostalih smerokazih. Usmerimo se proti Pustolovskemu parku GEOSS. Tu je bila prva točka na kateri bi morda lahko bila kakšna puščica več, saj pot vodi naravnost skozi pustolovski park. Zakorakaš skozi vhod in ves čas gledaš čez ramo, kdo te bo začel lovit ker si vstopil brez dovoljenja, ampak nak! Tako je mišljeno! :) Na koncu parka sledimo poti, od tam naprej pa so že spet označbe in kolovoz nas pelje proti naselju Gora pri Pečah.
Če imate takšne interese, vam priporočam tudi obisk Pustolovskega parka, ki je primeren za obiskovalce vseh starosti in vse stopnje poguma. Več informacij o vstopnini in ostalem imate na spodnji povezavi.
Pot nas vodi čez naselje Gora pri Pečah in naprej do cerkvice svetega Florijana. Tam se lahko malce ustavite in uživate v pogledu na Kamniško Savinjske Alpe in Limbarsko goro v ospredju.
Cerkev sv. Florijana v Gori Pri Pečah.
Pogled na Kamniško Savinjske Alpe. V ospredju je vidna Limbarska Gora.
Po makadamski cesti nadaljujemo pot do naselja Štance Laze, ki je najvišje ležeče naselje v občini Moravče. Tam naletimo na leseno tablo z zemljevidom Moravške planinske poti. Le ta obkroži celotno občino in traja nekaj več kot 50 kilometrov, mi pa delček poti prehodimo po njej. Nadaljujemo skozi zaselek in na levi strani se nam odpre pogled na sadovnjak in strelski dom. Tam nas pričaka nova označba, ki nas vodi po potki nad strelskim domom in skozi gozd.
Po makadamski poti nadaljujemo skozi zaselek Štance Laze.
Potka skozi sadovnjak
Po krajšem vzponu pridemo prvič do kamnoloma Uščenišče- Dešen. Kamnolom imamo na svoji desni strani kar nekajkrat med potjo, ob njem pa sta tudi dve postojanki kjer so urejene klopce na katerih lahko posedimo in uživamo v razgledu. Pogled nam seže na južno stran planote na Savo, Kresnice in proti Litiji. Ob lepem vremenu, pa vidimo tudi Domžale in naprej gorenjsko.
Prvo srečanje s kamnolomom in pogled proti Domžalam.
Sava in Kresnice.
Ob kamnolomu so urejene klopce, kjer lahko popotnik posedi in opazuje ujede, ki jadrajo proti dnu kamnoloma. Res je zanimivo te ptice enkrat za spremembo med jadranjem opazovati od zgoraj.
Zadnja klopca je pri vzletišču za jadralne padalce. Velja omenit, da je pri kamnolomu in vzletišču kljub vsemu potrebno nekaj previdnosti, predvsem pri otrocih in psih. Ne glede na to, da so klopce dovolj oddaljene od roba, si vendarle ne želimo, da pride do nesreče.
Pot od tu naprej vodi več ali manj čez gozd in je dobro označena ter na nekaj mestih prav idilična.
Pot nas pelje do najvišje točke Občine Moravče - Pivkelj Turna z 880m nadmorske višine. Vrh vzpetine se nahaja sredi gozda. Urejena je vpisna knjiga, tam pa se nahaja tudi zvon sreče, ki ga je leta 2005 postavil domačin Sead Ćurak. Na klopcah lahko tudi malce posediš in uživaš v miru in tišini, ki ju na tej poti ne manjka.
S Pivkelj Turna se nato spustimo v dolino in kmalu pridemo do širše poti, ki vodi do ceste na Zgornjo Slivno. Tam nadaljujemo pot v smeri označb mimo radijskih oddajnikov in na svoji levi zagledamo cerkev svete Neže na zgornji Slivni. V neposredni bližini je lepo urejena kmetija mimo katere nadaljujemo pot desno po označbi mimo družine radovednih kozic. Prvič, ko sem šla na pot, se mi je zdelo čudno, da bi se sprehajala kar med poslopji kmetije in sem se usmerila levo. Prišla sem do ceste in kmalu do označbe za peš pot do GEOSS-a. Drugič sem se držala označb za Pot okrog Slivne in naj povem, da je sicer cilj enak, s tem da Pot okrog Slivne naredi še ovinek na Vrtače in je malce daljša.
No pa vendarle, držimo se naše ciljne krožne poti in pri kmetiji zavijmo desno. Tu nastane nekaj težav, saj pot ni tako dobro uhojena, pa tudi oznaka bi bila lahko še kakšna več in malce bolje postavljena. Pri kozolcu se držite spodnje poti in nadaljujte skozi gozd. Ker sem hodila že kar dolgo sem bila skoraj prepričana, da sem zašla, ampak ne! Če hodite po dobro uhojeni gozdni stezi, ste na pravi poti! Čez čas pridete do zapuščene kmetije, tam pa so na drevesu oznake in manjši zvonček.
Od tu naprej se izmenjuje oznake za GEOSS in za Pot okrog Slivne, oboje pa vodijo v isto smer. Ker je oznak za Pot okrog Slivne od te točke dalje vedno manj, se držite kar oznak za GEOSS in ne boste mogli zgrešiti. Od tu naprej se spustimo do naselja Male Laze, kjer gremo mimo izredno lepo urejene izletniške kmetije Pr' Lavrič. Pot nadaljujemo proti Slivni in nazadnje prispemo do spomenika na GEOSS-u.
S tem smo sklenili našo pot. Kot rečeno, skupno traja nekje okrog štiri ure, odvisno od hitrosti hoje in ustavljanja ob poti. Vsekakor priporočam, da si vzamete čas, saj so razgledi sploh ob čistem ozračju res izjemni. Na poti nisva srečala skoraj nobenega človeka, če izvzamemo obiskovalce pustolovskega parka in prireditve ob spomeniku na GEOSS-u, ki je potekala ravno v tistem času. Domačini, ki jih vidiš ob poti so izredno prijazni; to vsekakor kaže tudi urejenost Pivkelj Turna in poti same, ki je, če se ne motim, vse sad prostovoljnega dela.
Za pot potrebuješ poleg dobre volje le nekaj pijače, saj gostinskih lokalov ob poti res ni, če ne želimo narediti ovinka npr. do Planinskega doma Ušte-Žerenk. Obutev naj bo pohodniška. Prvič sem šla sicer na pot v navadnih nizkih supergah, a sem se drugič počutila veliko bolje v pohodnih čevljih.
Po opravljeni poti bomo zagotovo lačni in, če potrebujete ideje za dobro jedačo, imam za vas nekaj predlogov. Ti predlogi so preverjeni in tam boste zagotovo dobro jedli:
Picerija Pri Jurku, Moravče http://pri-jurku.si/
Picerija Čebelica, Izlake https://www.malcajt.com/zasavska/zagorje-ob-savi/pizzerija-cebelica.html,
Gostišče Peterka, Drtija https://www.malcajt.com/osrednjeslovenska/moravce/gostisce-peterka.html
Pri Vidrgarju, Kandrše http://vidrgar.si/
Pizzerija Kapra, Vir pri Domžalah http://www.pizzeriakapra.si/
Stara Fabrka, Domžale http://www.starafabrka.si/stara-fabrka.html
Putr, Trzin http://putr.si/
Zlati Krožnik, kitajska restavracija, Domžale https://www.kitajska-restavracija.com/domzale/zlati-kroznik
V bližini pa so tudi naslednje restavracije, s katerimi sicer nimam izkušenj.
Gostilna Vrabec https://www.malcajt.com/osrednjeslovenska/litija/gostilna-vrabec.html
Planinski dom Ušte-Žerenk https://www.facebook.com/pd.ustezerenk/
Gostilna Mrva, Vače https://dobregostilne.si/gostilna-mrva
Upam, da se še kdo odloči it po tej lepo urejeni krožni poti. Sploh v teh časih, ko se v visokogorje zgrinjajo planinci kar v procesijah, je res dobrodošlo, če se lahko dodobra sprehodiš v miru in tišini.
LP Ajda
Comments